Sistem dvojnega obdavčevanja ali koeficient ravnotežja.
Ne morem ravno trditi, da si nekaterih stvari (ki si jih privoščim) ne zaslužim. Seveda si jih, ker nikoli ne lenarim, in to, da sem tri leta finančno neodvisna, šteje. Vendar si nekatere stvari privoščim bolj pogosto, druge manj. Zato sem v zadnjih dnevih razvijala varnostni mehanizem, ki bi uravnovešal vse, kar si privoščim. Prišla sem do naslednjega sklepa:

Verjetno ima vsak človek "razvade", katerim se težko upre in "obveznosti" (bolj ali manj pomembne), katerim z veseljem reče: "Bom že jutri." Zato sem izumila koeficient ravnotežja.
Recimo, da je pri meni razvada zapravljanje za obleke, kozmetiko, razvajanje pri kozmetičarki, pohajkovanje, itd (čeprav sem pri vsem tem zelo skromna) in dolžnost (ki jo ima vsak človek) - skrb zase. Slednje je mišljeno kot zdrav načim življenja: zdrava in raznovrstna prehrana, gibanje vsaj uro dnevno,..
ZATO: če dan ocenim kot zdravo preživet, se nagradim z bonom 2€. Vsak dan imam torej priložnost pridobiti 2€, ki jih lahko porabim za moje razvade (predvsem kozmetika, masaže, obleke), katere si želim v prihodnosti. Enako se lahko uvede tudi za razmerje študij-žur, pospravljanje - pohajanje, delo - potovanje, učenje jezikov - potovanje, likanje - tv nadaljevanka, itd.

S to zanko se lahko kdorkoli prelisiči, da ne bo nikoli izustil: "Bom že jutri."