Od kar sem mama, čas teče hitreje. Kar na enkrat se dnevi ne vlečejo in ne odševam minut do konca predavanj. Ko pogledam na uro, ugotovim, da imam samo še nekaj minut in jih moram pametno izkoristit, dokler se Jonči ne prebudi. Ne razmišljam več o tem koliko sem preživela, da sem končno odrastla, ampak o tem kako bom čez 25 let že praznovala abrahama. Res, še pred kratkim sem bila le noseča študentka, sedaj pa je Jonči je pravi mali fantič. V šestih mesecih je zrasel za skoraj 20 centimetrov, meni pa se za 20 ur skrajšal vsak dan.
Ampak kljub vseemu je to obdobje nekaj najlepšega v mojem četrt stoletju od kar sem na tem svetu. :)
Ampak kljub vseemu je to obdobje nekaj najlepšega v mojem četrt stoletju od kar sem na tem svetu. :)
No comments:
Post a Comment