So leta, ko imamo se fanj. Ko sledimo svojim sanjam, ko čutimo, da jih bomo ujeli in zaživeli. Ko verjamemo in vemo, da bo svet lepši zaradi nas, naših idej, izumov. Ko začutimo, da lepšamo tisto bližnjo okolico, če že ne celega sveta. Za začetek se nam zdi to veliko...
... in potem pridejo noči, ko vse obrnejo na glavo. Ko se sprašujemo če smo sploh ubrali pravo pot, če smo leta in leta sanjali prave sanje, in če smo se trudili dosegati tiste prave. Kaj, če je bilo zaman? In je sedaj potrebno vprogramirati nove? Kje naj iščem njihov izvor, kako naj vem, da bom tokrat vkoralaka na pravo pot, sledila pravim sanjam?