Pred kratkim me je obdajala nostalgija za preteklimi časi, zato so moji stari posti zopet popredalčkani po arhivih. Zanimivo jih je bilo preletet, katerega tudi prebrat in se spomnit starih časov. Priznam, da so posti popolnoma osvežili moj spomin, kot bi se zgodilo vse včeraj ali prejšnji teden. Pa vendar imam občutek, da sem se zelo spremenila, da nimam več nikakršnih aspiracij. Mogoče tudi da ne vem kdo sem, kam grem, kaj sploh želim. In kljub temu vztrajam v bluzenju in brezvoljnosti.